Zakaj izbrati Hrvaško?

Hrvaška je znana kot dežela bogate zgodovine, dežela s čudovito razvejano obalo in številnimi plažami ter zalivi, ki s svojo lepoto jemljejo dih. Polna otokov in naravnih lepot, polna zgodovine, zabeležene predvsem v arhitekturi in umetnosti, od katerih je veliko pod Unescovo zaščito. Hrvaška je tudi dežela neomejenih možnosti in številnih pustolovščin, kot so jadralno padalstvo, zipline, surfanje, pohodništvo, ter kolesarske in sprehajalne poti, ki obiskovalce peljejo skozi majhne koščke raja na zemlji.

Po raziskovanju vseh lepot, ki jih ponuja, Hrvaška Vas bo pozdravila v gostilnah, restavracijah, družinskih slaščičarnah, kjer se boste lahko osvežili s domačo kuhinjo, bogato z okusi, vonji in barvami, žejo boste lahko ugasili z vrhunskimi domačimi vini, naravni sokovi iz naravno in tradicionalno pridelanih sadežev, pivami pripravljenimi po tradicionalnih recepturah ali pa dobro znanimi rakijami.

Splošne informacije o Hrvaški

Hrvaška se nahaja v severnem delu Sredozemlja in južnem delu Srednje Evrope, geopolitično je srednjeevropska država. Kopenska površina Hrvaške znaša 56.578 km², medtem ko površina teritorialnega morja 31.067 km², kar Hrvaško uveljavlja med srednje velike države v evropskem kontekstu, v svetovnem pa je majhna država. Pri zadnjem popisu prebivalstva leta 2011 je imela Hrvaška 4.298.889 prebivalcev, se pravi 75,8 prebivalcev na kvadratni kilometer. Hrvaška meji s Slovenijo in Madžarsko na severu, na vzhodu s Srbijo ter Bosno in Hercegovino, na jugu meji s Črno Goro, medtem ko na zahodu z Italijo po morski meji. Uradni jezik na Hrvaškem je hrvaški, večina prebivalstva govori angleško in še en tuji jezik – ponavadi nemško ali italijansko. Zagreb je glavno mesto Hrvaške, je pa prav tako politično, gospodarsko, znanstveno in kulturno središče države.

Hrvaška je razdeljena na regije in ima podnebje skladno z geografskim položajem. V kontinentalnem delu Hrvaške prevladuje celinsko podnebje, v gorskih območjih pa srednjegorsko in gorsko podnebje, obalni del ima sredozemsko podnebje, medtem ko v zaledju primorja prevladuje predvsem submediteransko podnebje. V notranjosti povprečne zimske temperature znašajo 0-2 stopinje Celzija, v poletnem času pa 19-23 stopinj Celzija. Na obali povprečna temperatura v januarju znaša 6-11 stopinj Celzija, med poletjem 21 do 27 stopinj. S povprečno 2.600 sončnih ur na leto je jadranska obala ena izmed najbolj sončnih obal v Sredozemlju. Povprečna temperatura morja poleti doseže do 25-27 stopinj Celzij.

Zgodovina Hrvaške

Hrvaška je dežela z bogato zgodovino, ki sega v čas kamene dobe. Na območju Pulja, v jami Šandalja, najdeni so bili predmeti oblikovani in narejeni v času kamene dobe. Najpomembnejše prazgodovinsko najdišče pa se nahaja v bližini Krapine. Leta 1899 je Dragutin Gorjanović Kramberger odkril najdišče neandertalcev in orodij, ki so jih takrat uporabljali. V mlajši kameni dobi so prebivalci Hrvaške živeli v rodovitih nižinah ob številnih rekah in vzdolž obale Jadranskega morja. Glede na prostore, na katerih so bila najdena nahajališča, lahko prepoznamo 4 kulture iz mlajše kamene dobe:

• Starčevaška kultura, ki je naseljevala sever Hrvaške, prebivalci so se ukvarjali s kmetijstvom in živinorejo ter keramiko.
• Sopotska kultura, ki je naseljevala območje današnje Slavonije
• Danilska kultura, ki je naseljevala jadransko obalo.
• Hvarska kultura, ki je naseljevala južnodalmatinske otoke.

Antika

Na Hrvaškem obstajajo zapisi in arhitekturni ostanki, ki dokazujejo obstoj antičnih civilizacij na njenem ozemlju. To so bili Grki, nato ilirska plemena in potem Rimljani.

Grki so svoje kolonije ustanavljali na vzhodni jadranski obali v 6. stoletju pred našim štetjem. Prvi znan kraj, ki je padel pod oblastjo Grkov je bila Korkyra Melaina, ki se nahaja na Korčuli. Na otoku Visu je Dionizij Starejši ustanovil kolonijo Issu. Parani so ustanovili mesto Faros, ki je današnji Stari Grad na Hvaru, njihove glavne kolonije so bile Tragurij (današnji Trogir) in Epetij (današnji Stobreč).

Ilirski narodi so bili pirati, ki so pogosto vstopali v konflikte z Rimljani. Rimljani so od kraljice Tevte zahtevali, naj prepove piratstvo, a je njena zavrnitev sprožila tri Ilirske vojne. Ilirske vojne so bile končane leta 167 pr.n.št., kadar je bilo Ilirsko kraljestvo razdeljeno na tri območja, pod nadzorom Rimljanov. Rimljani so osvojili Ilirsko kaljestvo šele na začetku prvega stoletja našega štetja. Na Donavi so bile vzpostavljene meje, kraljestvo pa je razdeljeno na Panonijo in Dalmacijo. Zaradi njunega naravnega bogastva in geografskega položaja, sta bili Panonija in Dalmacija pomembni provinci Rimskega Imperija. V Dalmaciji so bile kolonije Salona (današnji Solin), ki je bil gospodarsko središče, Narona (Metković), pristraniško središče, med večjimi kolonijami na severu je bila Pola (Pulj). Najpomembnejše kolonije v Panoniji so bile Siscija (Sisak) in Sirmij (Srijemska Mitrovica). Najbolj znani spomeniki rimskega imperija na Hrvaškem so Amfiteater v Pulju in palača cesarja Dioklecijana v Splitu.

Hrvaška zgodovina v srednjem in novem veku

V srednjem veku so se skozi Hrvaško zamenjali številni vladarji in kulture. S prihodom Hrvatov v 7. stoletju so hrvaška plemena vodila vojno s številnimi ljudstvi – z bizanstkim cesarstvom, Mongoli, germanskimi plemeni, Benečani in Turki. Prva omemba hrvaškega imena v političnem smislu je bila omemba kneza Trpimirja iz leta 852, prvi kralj Hrvaške je pa bil kralj Tomislav, ki je po vojni proti Madžarom prvič združil celinsko in primorsko Hrvaško v približnih mejah, kot jih poznamo danes. Prvi dokument, napisan v hrvaščini je Baška plošča iz leta 1025. Zaradi pogostih vojn in oblasti različnih narodov, je Hrvaška pod vplivom teh narodov zabeležila kulturni, gospodarski in politični razvoj. Tako danes na Hrvaškem lahko najdemo značilnosti v arhitekturi in umetnosti, na katere so vplivali Turki, Habsburžani in Benečani. V tem obdobju je Hrvaška v kontinentalnem delu bila pod vladavino Otomanov in habsburške dinastije, v obalnem delu pa pod oblastjo Benečanov. V 19. stoletju se je zgodil Hrvaški narodni preporod, katerega cilj je bil združitev Hrvaške. V času preporoda je bil eden najpomembnejših dogodkov ukinitev tlačanstva leta 1848, najbolj značilen pa je bil ban Josip Jelačić, ki je imel največji vpliv na končno združitev Hrvaške, ki se je zgodila po razpadu Avstro-Ogrske.

Nova zgodovina Hrvaške

Po prvi svetovni vojni in razpadu Avstro-Ogrske je Hrvaška vstopila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je kasneje postala Kraljevina Jugoslavija.

Med drugo svetovno vojno je del ozemlja današnje Republike Hrvaške bil v mejah Neodvisne države Hrvaške (1941.-1945.). V tem obdobju so bili Istra, Zadar, Cres, Lošinj, Lastovo in Reka del Italijanskega kraljestva. Po kapitulaciji Italije, z dovoljenjem Nemčije, je imela NDH na teh področjih večjo avtonomijo.

Po drugi svetovni vojni so močna partizanska gibanja in nacionalna oblast na osvobojenih območjih pripeljale do združitve Hrvaške z novo, socialistično Jugoslavijo. V Jugoslaviji so se v šezdesetih letih prejšnjega stoletja pojavile zahteve za odpravo federalna vlade in krepitev tržnega gospodarstva, ter kritike unitarističnih in centralističnih teženj Jugoslavije. Dolga leta zanemarjanja so se razvila v nacionalno gibanje, katerega središče je Matica Hrvaška. Gibanje je bilo podaljšano do pomladi leta 1971 in se je tako imenovalo Hrvaška pomlad. S širitvijo gibanja je rastel tudi očitek v drugih jugoslavenskih republikah, zato je Josip Broz Tito ukinil hrvaški politični vrh. Ko je leta 1980 Tito umrl, je to bilo izginotje karizme in avtoritete, ki je zagotavljala varno delovanje visoko strukturiranega sistema znotraj Jugoslavije, kar je kasneje povzročilo razpad Jugoslavije in domovinsko vojno, v kateri je Hrvaška postavila meje, pod katerimi jo danes poznamo.

Regije na Hrvaškem

Hrvaška je razdeljena na regije: Slavonija, osrednja Hrvaška, mesto Zagreb, celinska Hrvaška, Istra, Kvarner, severna Dalmacija, osrednja Dalmacija in južna Dalmacija. Vsaka od regij ima svoje posebnosti v kulturnem, zgodovinskem, gastronomskem in turističnem smislu. Vsaka od regij je vredna raziskovanja in uživanja v njej.

Slavonija

Slavonija je območje neokrnjene narave, čudovitih gozdov, mitov in skrivnosti, ki jih Slavonci ponosno prenašajo na mlajše generacije. Slavonci so prav tako ponosni na tradicijo žetve, kolin, lokalnega folklora ter narodne glasbe, plesa in noše. Slavonci so tudi izjemni domačini. Vedno nasmejani in pripravljeni na druženje ob pikantnimi lokalnimi specialitetami, kot so kulen, pekoče klobase, pekoč čobanac in ribji paprikaš, ter kozarec enega izmed številnih kakovostnih slavonskih vin. Slavonija ponuja obilo naravnih lepot, kot so Kopački rit, Papuk, Kutjevo, številne kulturne znamenitosti, kot so trdnjava v Osijeku, grad Odescalchi v Kutjevu, nahajališča iz časa kovinske dobe v Vučedolu, ter razne posebnosti, kot so etno vas Karanac, državna kobilarna lipicanerjev v Đakovu in množica kolesarskih in sprehajalnih poti, ki razkrivajo skrite lepote tega kraja.

Osrednja Hrvaška

Nahaja se severno in severozahodno od Zagreba, skriva pa množico srednjeveških mest kot so Varaždin, Čakovec, Sisak, Samobor, Daruvar. Prav tako, osrednja Hrvaška ima veliko naravne lepote, gore, gozdove, jezera in reke, ter gastronomske specialitete, kot so samoborska kremšnita, zagorski štruklji, razna piva in vina. Sproščeni in gostoljubni prebivalci vas bodo sprejeli z odprtimi rokami in vam odkrili vse lepote, ki jih skriva ta kraj. Ljubitelje zgodovine bo navdušil grad Trakoščan in Veliki Tabor, ljubitelji wellnessa pa bodo oddih in pobeg iz vsakdanjega življenja najdli v Krapinskih, Varaždinskih in Daruvarskih toplicah, oboževalci adrenalina bodo uživali v izjemni raznolikosti ponudbe na Kalniku, Medvednici in rekah na tem območju.

Velebit – Lika

Za tisto regijo so značilne razne reke, gore, prostrani gozdovi, jezera, rečne soteske, jame in jarki ter največje število nacionalnih in naravnih parkov. Šestnajst čudovitih plitviških jezer, ki so posebna za razgled v vsakem letnem času, so sestavni del najstarejšega nacionalnega parka v Evropi. Neokrnjena narava, bukev, 157 vrst ptic ter steze, ki vodijo do osupljivih prizorih, ustvarjajo fantastične spomine za vse ljubitelje narave. Velebit, gostitelj plezalcev in oboževalcev adrenalina, je bogat z endemičnimi rastlinskimi vrstami, kot so planika in velebitska degenija. Obstaja množica pohodniških in kolesarskih stez, na katerih boste pogosto srečali živali kot so zajci, srne ali podlasice. V Smiljanu se nahaja rojstna hiša genija Nikole Tesle, ki nam je omogočil, da pišemo tisto objavo, in vam, da jo berete in odkrivate razloge, zakaj obiskati tisto regijo. Mesta Ozalj, Ogulin, Rastoke in Lun so bogata z ličko tradicijo. Sam sprehod skozi njihove ulice vam bo odkril skrivnosti tega območja in okril lepoto, ki jo Lika skriva za ostrim podnebjem, ki je v poletnih časih prava osvežitev

Istra

Istra je mešanica več svetov, ki jih zares morate obiskati, da bi vedeli, o čem govorimo. Razvita obala, ki je obdana s kristalno jasnim Jadranskim morjem, skriva čudovita mediteranska mesta z ozkimi, skalnatimi ulicami, ki zagotavljajo pravo sredozemsko vzdušje. Razvita notranjost pa je bogata z zelenjem, rodovitno zemljo in pogledom, ki spominjajo na italijansko Provanso in Toskano. Če greste od severa, lahko obiščete ATP turnir v Umagu, narodni park Brioni, ki je znan po svojih naravnih lepotah in specifičnih živalskih vrstah, kot so zebre, slonovi, nojevi. V notranjosti pa lahko obiščete mesta, kot so Grožnjan, Motovun ali Hum in občutite provnaso na Hrvaškem. Iz notranjosti se potem spustite do Rovinja, kjer se boste lahko kopali v enemu od neštetih zalivov, ki jih to mesto skriva. Istrani so zelo ponosni na svojo kuhinjo in vina. Preizkusite istrski ombolo, testenine z istrskimi tartufi ter enega med številnimi kakovostnimi vini, za katere so odgovorna plodna istrska rdeča tla.

Kvarner

Kvarner je regija, ki ima že 150 let dolgo turistično tradicijo. Med potovanjem skozi Kvarner boste vsekakor opazili spreminjajočo se pokrajino – obala, bogata z velikimi, razvitimi mesti kot so Reka, Opatija, Crikvenica, majhna mesta in vasi, ki gojijo dolgoletne prenesene tradicije, otoki Krk, Cres, Lošinj in Rab, vsak pripoveduje svojo zgodbo, vse do Gorskega Kotarja – pljuča dežele, imenovan tako zaradi številnih gozdov, ki so vir svežega gorskega zraka. Kraji so polni pohodniških in kolesarskih poti, zaradi česar veliko ljudi izbere Kvarner za svoje počitnice. Pojdite na Krk in si oglejte prvi dokument napisan v hrvaščini – Baško ploščo, na Cres, kjer boste opazovali zaščičeno živalsko vrt – beloglavega jasreba, na Rab – otok z največ peščenih plaž na jadranski obali, v Opatijo ogledati prvo hrvaško turistično destinacijo ali pa uživati v pestri ponudbi adrenalinskih športov na Beli in Samarski steni ali na Učki.

Severna Dalmacija

Intenzivno modro morje, borovi gozdovi, oljke in bleščeče bel dalmatinski kamen – to so razlogi, zaradi česar je severna Dalmacija edinstvena v celem svetu. Tukaj lahko uživate v edinstvenem zvoku morskih orgel v Zadru, v Ninu lahko vstopite v najmanjšo katedralo na svetu, ter obiščete največji rimski forum na jadranski obali. Če potujete na južni del severne Dalmacije boste lahko obiskali narodne parkove Krka in Kornati, ki tako kot reka Krka in kristalno čisto morje, ki obkroža Kornate, s svojimi naravnimi lepotami obiskovalcem ustvarjajo nepozabne spomine. Otoka Prvić in Zlarin imajo dolgo tradicijo pridelave in ekološkega kmetijstva ter s tem privabljajo obiskovalce že dolgo leta. Plaže v Primoštenu, Murteru in na Kornatih so majhni koščki raja ne zemlji, v katerih lahko najdete mir, revitalizacijo in sproščenost. Mesta, kot so Šibenik in Skradin, so srednjeveški dragulji, polni zgodovinskih znamenitosti in restavracij, v katerih se jedi pripravljajo iz lokalnih živil po tradicionalnih recepturah iz tega kraja.

Južna Dalmacija

Južna Dalmacija predstavlja kombinacijo stare in sodobne arhitekture in kulture, obdana z očarljivim, modrim Jadranskim morjem. Mesta kot sta Split in Dubrovnik, sta v svetu znana zaradi svoje zgodovine, ki sega v antično obdobje Grkov in Rimljanov. Sprehodite se po Dioklecialnovi palači in odkrijte antične skrivnosti, ki jih le tista skriva. V Dubrovniku se sprehodite po staremu mestnemu jedru, ki je od vedno bil navdih številnim umetnikom, ozidje in okolica pa sta postali prizorišče filmskih megahitov. Otoki, kot so Hvar, Vis, Brač, Korčula, Lopud, Šipan in Koločep v vsakem smislu pomenijo odmik od vsakdanjega življenja. Okusite tradicionalne jedi dalmatinske kuhinje, kot so sveže ribe na gradelah, domače olive, množica raznolikih kakovostnih vin.